Na obisku

PRENOVLJENA HIŠA MOJSTRA PLEČNIKA

Vedno me je zanimalo, kako imajo ljudje urejene domove. Raziskovati domovanja tistih, ki so v zgodovini človeštva pustili pečat, pa ima še toliko večji čar – predstavljati si namreč in razumeti, kako so živeli veliki umi.

Ponavadi hiše pomembnih ljudi iz preteklosti delujejo kot muzeji – seveda zelo zanimivi za videti, a iz nekega drugega časa. In v takšnih hišah si danes skoraj ne predstavljamo živeti. Plečnikova hiša, katera me vsakič znova očara, pa je v tem oziru drugačna. Tam me vedno prevzame občutek, da bi lahko z veseljem živela še danes. Kar samo priča o tem, kakšen vizionar je bil in kako brezčasno in funkcionalno je zasnoval notranjost hiše.

O arhitektu Jožetu Plečniku je bilo napisanega že ogromno, zato je o njegovem delu in življenju je težko napisati kaj novega. Letos mu posvečamo še več pozornosti kot običajno, saj obeležujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti tega velikega arhitekta, ki je tako pomembno zaznamoval podobo Ljubljane, kot jo poznamo danes. Zato enostavno moram napisati nekaj besed o tej čudovito prenovljeni hiši v Trnovem.

V hiši, v kateri je Plečnik živel in ustvarjal po vrnitvi v Slovenijo leta 1921 pa vse do svoje smrti leta 1957, so na ogled ohranjeni bivalni prostori ter njegovi osebni predmeti.

Ob vstopu v hišo, v zastekljeni veži oz. sprejemnici, kjer je ponavadi sprejemal obiske, najprej prevzame monumentalnost stebrov – veliko elementov, ki so ostali pri gradnji različnih projektov je namreč uporabil v svojem domu. Ničesar ni zavrgel, vse mu je prišlo prav. Tako oko ne more mimo različno starih kamnov, opeke in marmornih plošč. Pa seveda zelenja, njegovega portreta in nabožnih kipov, ki so razstavljeni po celi hiši.

Kuhinja je zelo minimalistična oz. asketska – takšna, kot je bil on sam. Tu je le zidan štedilnik, ob štedilniku njegov najljubši stol s poličko za skiciranje (kjer je rad sedel, pil kavo in skiciral), ter miza in stoli, ki jih je izdelal sam. V kotu pri vhodu stoji čudovito veliko kamnito korito.

Naprej pridemo do prostora, ki je bil hkrati Plečnikova delovna soba in spalnica. Sobo na dva dela (spalni in delovni) optično deli leseni tram, na katerem je pritrjen pozlačen kip svetnice oz. muze, ki ga je navdihovala in mu pomagala pri ustvarjanju. Delovna miza je polna najrazličnejših predmetov. Fascinantno je, kako so vse stvari ostale nedotaknjene – do najmanjše malenkosti, kot je npr. do konca ošiljen svinčnik, ki ga je že praktično nemogoče držati v rokah.

V pritličju je še originalno ohranjena majhna, v celoti v les odeta sprejemnica, v kateri je Plečnik sprejemal njemu najljubše goste. Po stopnišču se povzpnemo v zgornje nadstropje, kjer si je uredil risalnico oz. učilnico za študente. Pod okni so po meri vdelane lesene knjižne police s predali, s katerimi je prostor izkoriščen do zadnjega kotička.

Ob ogledovanju hiše in vseh predmetov dobim občutek, kot da gospod Plečnik tu še vedno živi – le trenutno ga ni doma. To je dokaz, da so vsi vpleteni v projekt prenove Plečnikove hiše opravili izjemno delo. Hiša je na ogled zares v izvirni obliki. Takšna kot jo je mojster zapustil.

V knjigi Plečnikova hiša so zelo lepo zapisali: Ljubljana je muzej Plečnikovih stvaritev, njegova hiša pa je muzej njegovega ustvarjanja.

Vse informacije v zvezi s Plečnikovo hišo najdete na povezavi TUKAJ.

 

»Samo pri delu, ko človek za hip občuti krila večnosti, se porodi nekaj, česar mu ne more nihče več vzeti.«

Jože Plečnik

Foto © Izbirčnica

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja