LONDON · 8 TISTIH, ODKRITIH NA NOVO

Kar se tiče potovanj, sem rada organizirana. Seznam, kaj približno bom v nekem kraju obiskala, si beležim že veliko prej. Ko na spletu ali v kakšni reviji odkrijem kaj interesantnega, kar bi rada obiskala, to dodam na listo v Wordovem dokumentu, ki jo sproti dopolnjujem.

No, seznama sta v bistvu dva. Na prvem so priljubljene lokacije, ki jih obiščem ponavadi, na drugem pa tiste, še neodkrite. Tiste, ki jih bom obiskala prvič. In te so vedno bolj navdihujoče.

Največje in najlepše odkritje tega obiska Londona je tako bila ulica Mount Street. Znana kot petična in butična, se nahaja v srcu Mayfaira, kjer je življenje fino in umirjeno. Tu ni gneče, ni turistov oz. so zelo redki. Je pa ulica z opečnato rdečimi pročelji hiš, zgrajenimi v klasičnem viktorijanskem slogu, polna pregrešno dragih butikov. A lepo je tukaj. In mir je. Ki ga v Londonu ni tako lahko najti. Nekje na sredini zavijem levo in odkrijem še očarljiv park Mount Street Gardens. Klopi v parku se razprostirajo po njegovi celotni dolžini in sproščujoče si je v miru spočiti noge.

Tom Dixon je britanski industrijski oblikovalec, katerega oblikovalske mojstrovine odkrito občudujem. In njegovo Tom Dixon Shop sem imela na seznamu za obisk že lep čas. Nazadnje mi ni uspelo, a tokrat ga obiščem čisto zares. Nahaja se izven strogega središča Londona. Stavba Portobello Dock, v kateri se je prej nahajala založba Virgin Records, je zanimiva že sama po sebi, spredaj pa jo obdaja še vodna gladina. In tisti dan se je nekaj čudnega dogajalo z vremenom. Saj res, da gre za London, a vremenu so se čudili tudi domačini. Kar na lepem se je sredi belega dne stemnilo in vodna gladina je v močnem vetru pošteno vzvalova. Prizor je bil filmski. Tudi to je bil najbrž razlog, da so bili občutki v temnem razstavnem salonu še močnejši.

Monocle je revija o mednarodnih zadevah, kulturi, oblikovanju, poslu, življenjskem slogu. Njena priljubljenost je bila vzrok, da so ponudbo razširili še na knjige, sedaj pa na policah The Monocle Shop najdemo tudi ostale artikle, kot so notesniki, beležke, celo oblačila, potovalni program in dišave. Trgovinica je miniaturna, a se notri najde kaj za pogledat.

Cire Trudon je pariška znamka dišečih sveč, katerih tradicija sega v daljno leto 1643. Vonji so zelo posebni in nekatere bi težko uporabljala vsak dan. No, ne le zaradi vonja, tudi zaradi dejavnika cene. A obisk butika je doživetje zase. S prodajalko se zapletem v simpatičen pogovor (seveda se ves čas pogovarjava v angleščini). Na koncu kupim odišavljene vžigalice in gospodična po bančni kartici ugotovi, da sem slovenka. Pa nisem bila edina. Smeh. In tako pogovor nadaljujeva v slovenščini. Svet je res majhen.

Čudovito zunanjost Peggy Porschen Cakes sem našla kje drugje kot na Instagramu. In seveda sem to, v rožnato odeto slaščičarno, kjer vse izgleda pravljično, morala obiskati. Čakalna vrsta se razteza okoli vogala, zato mora biti želja, da tam poješ kos torte, zares močna.

Arket je nova znamka švedskega giganta z oblačili H&M. Novost je medijsko zelo odmevala, zato me je seveda zanimalo, ali je ves ta medijski pomp upravičen. Trgovina je opremljena v minimalističnem slogu, prav takšna je tudi njena ponudba. Enobarvna oblačila v odtenkih bele, sive in črne, kot poudarek se najde tudi kaj v jesenskih barvah. Pa ravni kroji, kjer ni ničesar preveč. Zelo Maison Margiela. Ponujajo tudi izdelke za dom – predvsem kuhinjske pripomočke, nekaj kozmetike za osebno higieno, knjige in beležke. Zelo všečno.

Ne vem točno, kje sem našla informacijo o The shop at Bluebird, a trgovina, ki se nahaja na moji priljubljeni King’s Road, se je znašla na seznamu novosti. Čeprav sem bila tisti dan že pošteno utrujena, se je na tej dolgi ulici izplačalo pripešačiti do številke 350. Trgovina s konceptom, ki ponuja oblačila, dodatke za dom, pa tudi nekaj kosov pohištva (predvsem italijanske znamke Fornasetti) me je, priznam, navdušila in zagotovo je nisem obiskala zadnjič. Pred trgovino pa je začutiti živahen utrip, saj se na dvoriščnem vrtu nahaja simpatičen bar.

Nedeljo dopoldan je najlepše preživeti na Columbia Road Flower Market. Tu je, kljub pozni jeseni, še vse cvetoče in omamno dišeče, zato je obisk te tržnice s cvetlicami ena najočarljivejših stvari ta dan. A lepo je priti tudi zaradi vzdušja, ki ga ulica ponuja. Živ žav se začne z uličnimi glasbeniki in nadaljuje v raznolikih trgovinicah, ki se vijejo vzdolž ulice. Starine, zanimivi predmeti ali sveže pečen kruh. Izbira je res pisana.

London je res ogromen in nemogoče ga je v celoti odkriti. A takole, po malo prav paše. In ne vem kako mi to uspe, a seznam za naslednji obisk se že pridno daljša. Do naslednjič, ko me spet pokliče torej.

MOUNT STREET
Podzemna postaja: Bond Street (Central ali Jubilee Line)