DIZAJN VODNIK PO ZAGREBU, 2. DEL

Ja, saj vem. Prvi del je vedno bolj zanimiv, a sledi še drugi in obljubim, da bo vsaj tako mikaven kot prejšnji. Na vrsti so namreč prostori, ki pobožajo tako oko, kot dušo.

Našla sem namreč dve zelo lepo oblikovani in nebeško okusni slaščičarni, mimo katerih pač ni šlo – Magnolia in Amélie. Prva se nahaja na Gundulićevi, druga pa malo nižje od zagrebške katedrale, na Vlaški ulici. Magnolio sem odkrila čisto po naključju (in takšna odkritja so najslajša), pritegnil me je njen čudovit ambient. A tudi slaščice ne zaostajajo (njihova hišna torta Magnolia je božanska). Amélie je malo manjša, a nič manj očarljiva kavarna v francoskem slogu. Nanj opozarja že samo ime, ploščice v črno-belem vzorcu šahovnice ter seveda francoska glasba. Merveilleux!

Na Tomićevi, točno tam, kjer se nahaja tudi vzpenjača na Gornji grad, skoraj neopazno stoji Top Niche Parfumery. Enkratna parfumerija z nišnimi parfumi in dišavami za dom, ki me z vonjavami popolnoma zasvoji. V bistvu je tako – pred časom, ko sem začela raziskovati področje nišnih parfumov, me je posrkalo v čisto nov svet, za katerega sploh nisem vedela, da obstaja. »Komercialnih« parfumov zdaj sploh opazim ne več, saj so nišni toliko bolj zanimivi. In izbira le-teh je zares ogromna. Samo v tej parfumeriji ponujajo več kot petintrideset različnih znamk parfumov, med njimi na primer Byredo, Frédéric Malle, Roja Parfums. Od dišav za dom pa izstopajo sveče in spreji lahko bi rekla že večne francoske znamke Cire Trudon (moj najljubši je Spiritus Santi). V ponudbi imajo tudi parfum, ki ga uporablja nihče drug kot sam papež Frančišek. Priznam, res je nekaj posebnega, skrivnostnega in posvečenega na teh “cerkvenih” vonjih.

Nazaj po Tomićevi in po Ilici še malo naprej, me pot vodi na Dežmanovo. Ta ulica me je res očarala, saj si tukaj lepi prostori kar sledijo. Brez pretiravanja, a na trenutke sem se počutila kot v kakšnem drugem, veliko večjem in bolj svetovljanskem mestu. Tukaj imam označena dva zaznamka – Dizajn cviječa Saša Šekoranja in Velvet Cafe, katerega stvaritelj in lastnik je prav tako Saša Šekoranja. In kdo je Saša? Po izobrazbi akademski slikar, ki je res pravi umetnik – umetnik cvetja. Najprej sem kar malo zmedena, saj takšne cvetličarne še nisem videla. Res se razlikuje od ostalih, izgleda namreč kot galerija. In tudi njegove stranke so vsaj tako posebne, kot njegove kreacije. Te je moč najti na primer na inavguraciji hrvaškega predsednika ter na ostalih velikih dogodkih pomembnih ljudi.

A njegova strast ni samo cvetje. Oblikuje namreč tudi interjerje. In to kakšne! Enega z njegovim podpisom, katerega, kot rečeno ima tudi v lasti, najdem le kakšnih petdeset ali sto metrov naprej po Dežmanovi – to je Velvet Cafe. Prostor z vsebino in dušo. Idealen, za posedanje in sanjarjenje v deževnih dneh. Lotil pa se je tudi oblikovanja nekaj mnogo večjih projektov, kot je npr. Hotel Adriatic v Rovinju (za katerega je prejel tudi nagrado). Brez težav lahko rečem – Saša je genij. In moj idol.

Kar nekaj sladkorčkov sem odkrila, verjamem pa, da jih je še mnogo. Že zdaj jih je na listi za prihodnjič kar lep cel seznam. Lahko rečem le – Zagreb, kmalu se spet vidiva!

MAGNOLIA SWEETS
Gundulićeva ul. 4, Zagreb
www.magnoliaslastice.com