Na obrobju Ljubljane, tam kjer se začenja Krajinski park Ljubljansko Barje, leži naselje Črna vas (zagotovo najbolj poznano po cerkvi svetega Mihaela, delu arhitekta Jožeta Plečnika). In tja na obisk me je pot peljala včerajšnjega sončnega dopoldneva.
A tokratni obisk se od ostalih razlikuje v več ozirih. Prvič, lastnica je dom v celoti opremila sama, brez pomoči arhitekta ali notranjega oblikovalca. Drugič, hiša ni opremljena na novo ali renovirana pred kratkim. Kupljena in opremljena je bila namreč pred desetimi leti, a estetika hiše je še vedno brezhibna. Nenazadnje pa lastnico tudi osebno poznam, zato je o tem domu veliko lažje kaj napisati.
Čim manj sten, čim manj pohištva
Hiša – dvojček se nahaja v naselju vrstnih hiš in je ob nakupu izgledala precej drugače. A lastnica je imela točno vizijo, kaj si želi. Podrla je vse nepotrebne stene – notranje in zunanje (sama v šali pravi, da je porušila toliko, kot se je dalo, da je hiša še stala). Tako je dobila povezan tloris ter hišo odprla navzven, v naravo, na z zelenjem obdan atrij. Na vzhodni strani pa je s steklenim prizidkom kuhinjo še podaljšala v jedilnico. Tako se hiša z ogromno steklenimi površinami cel dan kopa v svetlobi, kar je zagotovo njena največja kvaliteta. Seveda v kombinaciji z zelenim atrijem, ki obkroža celoten stekleni del hiše. Zmagovalna kombinacija.
Lastnici je blizu minimalizem in enakega načela kot pri stenah, se drži tudi pri pohištvu. Manj je več, oziroma le toliko, kot je pač potrebno. Omar v predsobi se sploh ne opazi, saj se elegantno zlijejo s prostorom. Tudi kuhinja z otokom je v skladu z njeno estetiko minimalistična, ravnih linij in brez odvečnega balasta. Jedilnico poleg zelenja zunaj in znotraj krasijo le ogromna masivna lesena miza in preprosti stoli, v dnevnem prostoru pa se nahaja nizek TV regal, sedežna garnitura in gugalnik iz ratana. Spalnica je narejena po principu hotelske sobe, saj se v njej nahajata prostoren “walk in” tuš, ločen le s stekleno steno in umivalnik. Vsi kopalniški pulti so leseni, kar spominja na balijski oziroma vzhodnjaški stil. Vse pohištvo je po meri izdelal mizar.
Brez umetnosti ne gre
Kar pa obiskovalec prav tako ne more spregledati, so čudovite slike, ki krasijo stene po hiši (in nič zato, če je katera obešena malo postrani : ). Lastnica namreč izhaja iz umetniške družine, saj je večino umetnin naslikal njen ded. Po njegovih stopinjah pa se podaja tudi sama, saj jo je po dolgih letih redne zaposlitve, pot pred kratkim ponesla v umetnost. Več, kaj ustvarja, v naslednji objavi, zagotovo pa je, da ima talent v krvi.
Trajnostno oblikovanje & brezčasnost
Hiša se ne baha z dragimi oblikovalskimi kosi, a je opremljena zelo skladno in zelo z okusom. Dom je v celoti odraz estetike, želja in prepričanj lastnice, ki verjame v trajnostno oblikovanje. Dokaz je hiša, opremljena pred desetimi leti, ki še danes funkcionira tako odlično, kot prvi dan. Ta prepričanja pa lastnica živi in udejanja na drugih področjih. Več pa, kot rečeno, prihodnjič.
Obiskovalec ne more spregledati čudovitih slik, ki krasijo stene po hiši. Lastnica namreč izhaja iz umetniške družine, saj je večino umetnin naslikal njen ded.
Kuhinja z otokom je v skladu z estetiko lastnice minimalistična, ravnih linij in brez odvečnega balasta.
Jedilnico poleg zelenja zunaj in znotraj krasijo le ogromna masivna lesena miza in preprosti stoli.
Spalnica je narejena po principu hotelske sobe, saj se v njej nahajata prostoren “walk in” tuš, ločen le s stekleno steno in umivalnik.
Dom je v celoti odraz estetike, želja in prepričanj lastnice, ki verjame v trajnostno oblikovanje. Dokaz je hiša, opremljena pred desetimi leti, ki še danes funkcionira tako odlično, kot prvi dan.
Foto © Izbirčnica
